Generacijske in kolektivne rane žensk

Morda se premalo zavedamo, kako zelo pomembna je pot naših prednic. Naša mami, naše babice, prababice in vse generacije nazaj so se vse soočale (ali se še soočajo) z zelo podobnimi izzivi, kot se se sedaj me. Prav vsaka izmed njih je šla skozi številne preizkušnje, ki so jih zaznamovale in v njih pustile rane. Če poglobje spoznamo svojo linijo prednic, hitro ugotovimo, da se iz generacije v generacijo ne prenaša samo izgled, ampak tudi življenski vzorci, prepričanja in način življenja.

Nihče nas zares ni naučil, da lahko podedujemo tudi rane in traume. Ko enkrat zajadramo na pot samospoznavanja, pa ne moremo mimo dejstva, da slej ko prej, na plan pridejo rane, ki niso (samo) naše.

Ozavestiti, pozdraviti in zaceliti generacijske in kolektivne rane, je velik del naše osebnostne rasti. Precej je ljudi, ki se s temi stvari raje ne bi ukvarjali. Ne moremo jim zamerit, ker res ni lahko pogledat bolečini v oči. A vsi, ki smo že bili pritisnjeni ob steno in imeli na voljo le eno opcijo - se poglobit in soočit z ranami - lahko potrdimo, da ni večje stvari, ki jo lahko naredimo zase.

Vse te potlačene in navidez nevidne rane, namreč vsakodnevno določujejo našo energetsko stanje in dejanja. Ravno zaradi takšnih in podobnih nezavednih dejavnikov, je dolgoročna motivacija težko dosegljiva. Prej ko slej namreč pademo pod vpliv podzavestnih vzorcev. In to se nam bo dogajalo toliko časa, dokler teh vzorcev, ran in prepričanj ne ozavestimo, pozdravimo in opustimo.